informacje » Zgodovina

Zgodovina

Slavistika na Šlezijski univerzi v Katovicah je bila ustanovljena leta 1974 na pobudo prof. dr. hab. Kazimierza Polańskega. Prva leta je delovala v okviru Inštituta za tuje filologije (Instytut Filologii Obcych) Filološke fakultete kot Enota za slovansko filologijo. Leta 1980 je doc. dr. hab. Włodzimierz Pianka preoblikoval Enoto v Katedro za slovansko filologijo, pri tem pa se je spremenila sama organizacija. Leta 1990 je prof. dr hab. Emil Tokarz preoblikoval Katedro v zdajšnji Inštitut za slovansko filologijo (Instytut Filologii Słowiańskiej) in s tem se je začel  zelo dinamičen razvoj središča.

Vodje slavistike so si sledili:

prof. dr hab. Mieczysław Basaj (1974-1975)
prof. dr hab. Roman Laskowski (1975-1979)
doc. dr hab. Włodzimierz Pianka (1979-1981)
prof. dr hab. Emil Tokarz (1981-1985)
dr hab. prof. UŚ Maja Szymoniuk (1985-1986)
prof. dr hab. Barbara Czapik-Lityńska (1986-1989)
prof. dr hab. Emil Tokarz (1989-2001)
dr hab. Józef Zarek (2001-2008)
dr hab. prof. UŚ Maria Cichońska (2008-2012)
prof. dr hab. Lech Miodyński (2012-nadal)

Trenutno se na Inštitutu za slovansko filologijo odvija triletni dodiplomski študij in dvoletni podiplomski (magistrski) študij. Na prvi stopnji študija se študentje odločajo med Splošno filologijo ali Jezikovno-kulturno usmeritvijo. Na drugi stopnji lahko izbirajo med Splošno filologijo, Medkulturno komunikacijo južnih in zahodnih Slovanov ter Prevod v medkulturni komunikaciji. Od leta 2010 vodimo tudi Jezikovni tečaj za prevajalce izbranih slovanskih jezikov.

Filološki študij omogoča pridobitev izobrazbe s področja literarne vede, jezikoslovja in prevodoslovja (prevodoslovno smer smo vpeljali na 2. stopnji glede na specifiko slavističnega študija – študentje se slovanske jezike učijo od začetne stopnje, od njih se ne zahteva predznanja. Nekaj let je bilo prevodoslovje na voljo na 1. in 2. stopnji študija, a izkazalo se je, da študentje na 1. stopnji še niso jezikovno pripravljeni za razvijanje oz. nadgrajevanje prevajalskih spretnosti). Na vsaki stopnji študija temeljni del predmetnika – poleg lektoratov – tvorijo predmeti s področja literarne vede, zgodovine, kulture in izbranega slovanskega jezika. Dodatno smo v višjih letnikih uvedli lektorske vaje drugega tujega jezika, in sicer od 3. do 6. semestra. Učni načrt dopolnjujejo splošni in teoretični predmeti s področja filološke vede in široko pojmovane humanistike. Predmetnik se oblikuje glede na izbrano specializacijo, in sicer jezikoslovno, literarnovedno, prevodoslovno. Prevodoslovni program je usmerjen k celostni pripravi študenta na delo prevajalca in kulturnega posrednika, zato so v programe vpeljani moduli translatorskih predmetov, ki širijo teoretično in praktično znanje o prevodu in prevajanju, pa tudi o zgodovini odnosov Poljske z drugimi slovanskimi državami.

Na šlezijski slavistiki so zaposleni specialisti s področja večine zahodno- in južnoslovanskih jezikov. Zahvaljujoč temu lahko ponudimo študij na specializacijah:

– bolgarska filologija

– češka filologija

– hrvaška filologija

– makedonska filologija

– slovaška filologija

– slovenska filologija

– srbska filologija

Vsako akademsko leto odpiramo nekatere izmed zgoraj naštetih specializacij. Ponujamo dvostopenjski študij: po tretjem letniku študentje pridobijo strokovni naziv t. i.  licenciata, na podlagi sprejemnih izpitov pa se lahko vpišejo na dvoletni magistrski študij. V nadaljevanju lahko znanje izpopolnjujejo na doktorskem študiju.

Inštitut intenzivno sodeluje tudi z univerzitetnimi središči iz tujine. V okviru štipendijskih programov, v katere smo vključeni, lahko najboljšim študentom vseh specializacij ponudimo možnost izmenjave. Študentska mobilnost zaobjema tako poletne jezikovne tečaje kot tudi semestralno in mesečno izmenjavo v tujini.

Študentom iz oddaljenih krajev univerza ponuja sobe v študentskem domu, ki se nahaja v bližini fakultete. Inštitut za slovansko filologijo Šlezijske univerze je pomembno  slavistično središče, ki omogoča študij v sklopu vseh jezikov in kultur južnih in zahodnih Slovanov. Njegov glavni namen je, poleg znanstveno-didaktične dejavnosti, sodelovanje z manjšinami ter predstavitev znanstvenih in kulturnih dosežkov slovanskih dežel.